Predmet Javnega poziva za oddajo prijav za povečanje financiranja raziskovalnih programov v zvezi s pandemijo COVID-19 (v nadaljevanju: javni poziv) je dodatno financiranje raziskovalnih programov za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti z namenom razvoja novih spoznaj, ki bodo pripomogla k obvladovanju, zdravljenju in preprečevanju COVID-19, in sicer na naslednjih petih tematikah, ki so razvrščene v dve skupini tematik:
prva skupina tematik (tematiki A in B):
Tematika A:
Epidemiološki, bazični in klinični aspekti SARS-CoV-2, COVID-19 in pridruženih bolezni
Opis tematike A:
Medicina je v prvi liniji boja proti COVID-19. Pokazala se je njena moč pri obvladovanju epidemije, zdravljenju in diagnostiki. Vendar so se pokazale tudi pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v primeru novih epidemij zmanjšati oziroma odpraviti. Strokovnjaki za viruse in virusne bolezni ter za njihovo diagnostiko, zdravljenje in preprečevanje morajo natančno osvetliti povzročitelja in dogodke v gostitelju v času okužbe, in s tem povečati možnosti vpliva na potek in izid bolezni ter njenega preprečevanja. Osnovni namen tega tematskega sklopa je proučevanje genetskih značilnosti in patogeneze SARS-CoV-2, načinov prenosa in širjenja okužbe ter spoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na potek in zdravljenje COVID-19. Pri tem so pomembne tudi imunološke raziskave, ki omogočajo določevanje imunskega statusa okuženih oseb ter prepoznavanje bolnikov s težko obliko COVID-19. V slovenskem prostoru so prisotne raziskovalne skupine, ki so se na osnovi svojih dosedanjih raziskav in poznavanja delovanja znanih cepiv in terapevtikov na druge viruse, sposobne vključiti v raziskave njihovega delovanja na SARS-CoV-2, kakor tudi v raziskave in razvoj novih cepiv in terapevtikov in njihovo testiranje na živalskih in celičnih modelih.
Tematika B:
Diagnostični, terapevtski in preventivni pristopi pri obvladovanju COVID-19
Opis tematike B:
Čeprav so diagnostični COVID-19 testi na razpolago, je glede na obseg pandemije in potreb nujen razvoj novih tehnologij za hitro detekcijo virusa in sistemov, ki vključujejo genetske in serološke COVID-19 diagnostične teste in identifikacijo novih diagnostičnih markerjev. Razumevanje molekularnih osnov/mehanizmov delovanja SARS-CoV-2 in patologije bolezni predstavlja temelj za raziskave in razvoj cepiv in terapevtikov. V danih razmerah imajo povsod prednost raziskave in razvoj cepiv/terapevtikov z večjo možnostjo hitre klinične aplikacije in zahtevajo multidisciplinarni pristop. Pomemben aspekt pri obvladovanju COVID-19 predstavlja tudi poznavanje zaščitnih materialov in razvoj specialne medicinske opreme. Tako kot razvoj cepiv in terapevtikov s čim večjo možnostjo hitre uporabe v kliniki, tudi te vrste raziskav zahtevajo sodelovanje kliničnih oddelkov in različnih laboratorijev z bazičnimi in aplikativnimi raziskavami. K diagnostiki lahko prispevajo tudi inovativne slikovne in druge fizikalne tehnike.
druga skupina tematik (tematike C, D in E):
Tematika C:
Empirične raziskave in modeliranje obnašanja ljudi ob ukrepih omejevanja stikov
Opis tematike C:
Omejevanje stikov je glavni način nadzorovanja epidemije COVID 19, ki ga bo v nadaljevanju potrebno v obliki, ki čim manj posega v normalno življenje, vzdrževati do priprave cepiva ali odkritja zdravila. Zato so potrebne raziskave odnosa ljudi do ukrepov, njihovih navad in zbiranje podatkov, tudi takih, pridobljenih z uporabo informacijske tehnologije in iz obstoječih podatkovnih baz ob striktnem upoštevanju zakonodaje. Matematično modeliranje stikov in mreženja ljudi lahko bistveno prispeva k smiselnim ukrepom za omejevanje epidemije.
Tematika D:
Primerjalna analiza kriznih strategij, politik in ukrepov oblasti v odzivu na pandemijo COVID-19 ter njihovih rezultatov v evropskih državah in globalno
Opis tematike D:
Države in njihove oblasti so se na različne načine, z različnimi kriznimi strategijami, politikami in ukrepi (na različnih ravneh in področjih) odzvale na pandemijo COVID-19, različni pa so bili tudi uspehi in rezultati teh strategij, politik in ukrepov. Ključni cilji raziskovanja so ugotoviti (zlasti s primerjalnim raziskovanjem – študije primerov, primerjalne študije), kakšne so bile specifične okoliščine v posameznih državah, katere okoliščine in zakaj so vplivale na izbrane pristope, strategije, politike in ukrepe, kako so bili ti pristopi strategije, politike in ukrepi zasnovani in oblikovani, kakšno je bilo krizno upravljanje, kateri so bili pričakovani cilji ter kako in v kolikšni meri so jih v posameznih državah uresničili, kakšne so bile družbene in ekonomske posledice ter cena, pa tudi kako merijo in presojajo njihovo uspešnost, na katere specifične ciljne populacije so bili usmerjeni, kako in koliko so prispevali k uspešnejšemu zaustavljanju pandemije in njenemu premagovanju, kakšni so njihovi prispevki k izhodu iz krize in k zasnovi novih razvojnih konceptov ter mehanizmov in sistemov, ki bodo prispevali k boljši pripravljenosti in odpornosti družb na soočanje z morebitnimi podobnimi epidemijami, pandemijami in podobnimi krizami ter kako bodo izboljšali potrebne kapacitete. Osrednji namen tega tematskega sklopa je na podlagi raziskovalnih rezultatov oblikovati usmeritve, priporočila in predloge, ki bi slovenski državi omogočili, da se v prihodnosti uspešno sooča s podobnimi izzivi.
Tematika E:
Etične, pravne in druge družbene dimenzije poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine ter problemi sorazmernosti njihovega omejevanja glede na različne nevarnosti in grožnje v okviru pandemije COVID-19, glede na izjavljene cilje in pričakovane rezultate ter glede na dejanske posledice
Opis tematike E:
Že v preteklih krizah, kot so bili grožnja terorizma, ekonomska kriza in intenzivni množični migracijski in begunski tokovi, so oblasti pogosto med ukrepi, ki naj bi učinkovito prispevali k večji varnosti ljudi in družb, k njihovi stabilnosti in razvoju, uporabile pristope, strategije in ukrepe, ki so na različne načine omejevali človekove pravice in svoboščine. Praviloma so ljudem pojasnjevali, da se morajo odreči določenim pravicam in svoboščinam ter sprejeti njihovo omejevanje, da bi se lahko uspešneje spopadli z izzivi, da bi zagotovili boljšo varnost in stabilnost, hkrati pa so zatrjevali, da so ti ukrepi in omejitve začasni in omejeni ter bodo po koncu kriz odpravljeni. Raziskave kažejo, da se te obljube in zagotovila večinoma niso uresničili, ukrepi in omejitve pa so postali trajni. Podobno reakcijo držav in oblasti zaznavamo tudi ob krizi, povezani s pandemijo COVID-19. Namen raziskovanja je proučiti etične, pravne in druge družbene dimenzije tovrstnih omejevalnih ukrepov, njihovo dejansko učinkovitost ter njihov vpliv na družbeni razvoj in demokracijo v posameznih okoljih, zlasti pa razviti stroge kriterije in ustrezne demokratične postopke za presojo in sprejem takšnih ukrepov.
Raziskave morajo izhajati iz področja in ekspertize raziskovalnega programa, za katerega prijavitelj odda prijavo na javni poziv.
Raziskave morajo biti povezane s pandemijo, biologijo, zdravljenjem ali preprečevanjem COVID-19 ali s krepitvijo sposobnosti družb za soočanje s podobnimi krizami, kar bo upoštevano v postopku ocenjevanja prijav.
Subjekti javnega poziva
Javni poziv je namenjen javnim raziskovalnim organizacijam (javnim raziskovalnim zavodom ter univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih je ustanovila Republika Slovenija; v nadaljevanju: JRO) in raziskovalnim organizacijam s podeljeno koncesijo za izvajanje raziskovalnega programa (v nadaljevanju: RO s koncesijo), ki imajo za leto 2020 odobreno financiranje raziskovalnih programov.
Agencija poziva matične raziskovalne organizacije (JRO in RO s koncesijo), ki so kot upravičen subjekt javnega poziva opredeljene v prejšnjem odstavku, da oddajo prijavo na javni poziv. Na javni poziv je možno oddati tudi prijavo za raziskovalni program, za katerega je na podlagi poziva agencije k možnosti prilagoditve ali preusmeritve raziskav v obstoječem obsegu financiranja raziskovalnega programa z dne 31. 3. 2020 matična raziskovalna organizacija posredovala izpolnjen obrazec Program dela raziskovalnega programa (pandemija COVID-19), če v primeru odobritve dodatnih sredstev tega javnega poziva ne bo prišlo do dvojnega financiranja istih raziskav.
Prijava matične raziskovalne organizacije se šteje kot prijava za vse izvajalce posameznega raziskovalnega programa.
